PODJETJE SKOZI ČAS
Kaj je bil glavni vzrok, da je iz radovednih poizkusov nastala družinska obrt?
Vse to in še več vam razkrivamo v spodnji časovnici.
Gospod Ivan Krštinc, moj oče, je takrat še neizkušen in preprost, a ukaželjen mladenič zapustil svoj rojstni kraj v Beli krajini v želji po boljšem življenju, ki ga je takrat obljubljalo veliko mesto Ljubljana. Brez pravih predstav, kaj mu življenje daleč stran od domačega ognjišča pripravlja, se je pogumno podal v iskanje svojega prvega vira zaslužka. Imel je začrtano pot: ali postati trgovec ali pa kot njegov stric električar. Tehtnica se je prevesila v drugo in tako se je podal na razburljivo, 3 leta dolgo pot prakse električarja, ki ga je ponesla tudi v dežele zdaj že nekdanje Jugoslavije.
“Ta je še bolj kot Ljubljana vse pridne in mlade fante vedno pričakala odprtih rok,« se svojih začetkov in lepih časov spominja Ivan Krštinc.”
Gospod Ivan Krštinc, moj oče, je takrat še neizkušen in preprost, a ukaželjen mladenič zapustil svoj rojstni kraj v Beli krajini v želji po boljšem življenju, ki ga je takrat obljubljalo veliko mesto Ljubljana. Brez pravih predstav, kaj mu življenje daleč stran od domačega ognjišča pripravlja, se je pogumno podal v iskanje svojega prvega vira zaslužka. Imel je začrtano pot: ali postati trgovec ali pa kot njegov stric električar. Tehtnica se je prevesila v drugo in tako se je podal na razburljivo, 3 leta dolgo pot prakse električarja, ki ga je ponesla tudi v dežele zdaj že nekdanje Jugoslavije.
“Ta je še bolj kot Ljubljana vse pridne in mlade fante vedno pričakala odprtih rok,« se svojih začetkov in lepih časov spominja Ivan Krštinc.”
Gospod Ivan Krštinc, moj oče, je takrat še neizkušen in preprost, a ukaželjen mladenič zapustil svoj rojstni kraj v Beli krajini v želji po boljšem življenju, ki ga je takrat obljubljalo veliko mesto Ljubljana. Brez pravih predstav, kaj mu življenje daleč stran od domačega ognjišča pripravlja, se je pogumno podal v iskanje svojega prvega vira zaslužka. Imel je začrtano pot: ali postati trgovec ali pa kot njegov stric električar. Tehtnica se je prevesila v drugo in tako se je podal na razburljivo, 3 leta dolgo pot prakse električarja, ki ga je ponesla tudi v dežele zdaj že nekdanje Jugoslavije.
“Možnosti za izobraževanje so bile takrat velike, tudi za delovodjo … če si le hotel,« pravi gospod Ivan in dodaja: »Zdaj je to veliko težje.”
pravi gospod Ivan in dodaja: »Zdaj je to veliko težje.”V tistih letih si je ustvaril tudi družino. Kot ponosnega očeta ga je z veseljem navdajala misel, da sem tudi jaz, sin Tomaž, začel hoditi po očetovih stopinjah. Ko sem bil star 15 let in je bil čas za razmislek o poklicni poti, sem kot fant sanjaril, da bom postal vesoljec (astronavt) ali kuhar, a me je oče, ki je bil bolj na realnih tleh, poslal na šolanje za električarja, saj je vedel, da bo to zame zelo dobro. Ker sem ga spoštoval, sem to njegovo željo upošteval.
Gospod Ivan Krštinc, moj oče, je takrat še neizkušen in preprost, a ukaželjen mladenič zapustil svoj rojstni kraj v Beli krajini v želji po boljšem življenju, ki ga je takrat obljubljalo veliko mesto Ljubljana. Brez pravih predstav, kaj mu življenje daleč stran od domačega ognjišča pripravlja, se je pogumno podal v iskanje svojega prvega vira zaslužka. Imel je začrtano pot: ali postati trgovec ali pa kot njegov stric električar. Tehtnica se je prevesila v drugo in tako se je podal na razburljivo, 3 leta dolgo pot prakse električarja, ki ga je ponesla tudi v dežele zdaj že nekdanje Jugoslavije.
“Možnosti za izobraževanje so bile takrat velike, tudi za delovodjo … če si le hotel,« pravi gospod Ivan in dodaja: »Zdaj je to veliko težje.”
pravi gospod Ivan in dodaja: »Zdaj je to veliko težje.”V tistih letih si je ustvaril tudi družino. Kot ponosnega očeta ga je z veseljem navdajala misel, da sem tudi jaz, sin Tomaž, začel hoditi po očetovih stopinjah. Ko sem bil star 15 let in je bil čas za razmislek o poklicni poti, sem kot fant sanjaril, da bom postal vesoljec (astronavt) ali kuhar, a me je oče, ki je bil bolj na realnih tleh, poslal na šolanje za električarja, saj je vedel, da bo to zame zelo dobro. Ker sem ga spoštoval, sem to njegovo željo upošteval.
Tega leta sem po očetovem nasvetu odprl obrt in pridno začel delati, oče pa se nam je pridružil leta 1991. Bil sem poln zagona, z novimi ambicijami in idejami. Uspešno sem namreč končal srednjo šolo za elektrotehniko in takrat najprej pomagal ob koncu tedna, po končanem pripravništvu pa zastavil na polno. Čez dve leti se mi je pridružila tudi žena Nataša in začeli smo graditi novi pomembni mejnik, na katerem še zdaj podjetje trdno stoji. Prvi zaslužek je prav z najino vnemo v družinsko blagajno začelo prinašati vzdrževanje energetskih strojev.
Tega leta sem po očetovem nasvetu odprl obrt in pridno začel delati, oče pa se nam je pridružil leta 1991. Bil sem poln zagona, z novimi ambicijami in idejami. Uspešno sem namreč končal srednjo šolo za elektrotehniko in takrat najprej pomagal ob koncu tedna, po končanem pripravništvu pa zastavil na polno. Čez dve leti se mi je pridružila tudi žena Nataša in začeli smo graditi novi pomembni mejnik, na katerem še zdaj podjetje trdno stoji. Prvi zaslužek je prav z najino vnemo v družinsko blagajno začelo prinašati vzdrževanje energetskih strojev.
Z ženo Natašo sva v vseh letih na slovenskih tleh močno utrjevala ime podjetja. Zaradi dodatnega truda, prizadevanja in izobraževanj pri Buderusu, saj nam je bila všeč njihova tehnika, je naše podjetje leta 2004 dobilo tudi certifikat in seveda naziv pooblaščenega serviserja v Sloveniji za to blagovno znamko.
Z ženo Natašo sva v vseh letih na slovenskih tleh močno utrjevala ime podjetja. Zaradi dodatnega truda, prizadevanja in izobraževanj pri Buderusu, saj nam je bila všeč njihova tehnika, je naše podjetje leta 2004 dobilo tudi certifikat in seveda naziv pooblaščenega serviserja v Sloveniji za to blagovno znamko.
